Komaj so sinovi odrasli, jim je v culo povezala potico in jih napotila v mesto. »Ničesar drugega nimate na tem svetu kot moje ljubeče srce, ki bo ves čas trepetalo za vas in zdrave moške roke, s katerimi si lahko zaslužite za življenje,« jim je dejala ob slovesu. »Ničesar drugega vas tudi ne prosim, kot da ne pozabite name in se čez sedem let zopet vrnete v domačo vas,« jih je drugega za drugim poljubila na čelo in jim vsakemu posebej zaželela srečo.