Ko je bila moja pokojna mati že zelo bolna in je ležala na smrtni postelji, me je dala poklicati k sebi in mi izrekla svoj zadnji materinski nasvet. Prosila me je, naj si nikar preveč ne zbiram neveste po stanu in pameti, temveč naj raje vzamem za ženo dekle, ki me bo znala spraviti v tak smeh, da se bom kar valjal po tleh. In kaj sem torej zdaj počel drugega?«