»Včasih je bilo pri hiši sedem lačnih otroških ust, pa smo nekako le preživeli,« je premišljevala mati, »zato bo morda res najbolje, da ubogi otrok, ki pač ne ve sam poskrbeti zase, ostane z nama.« »Pozabljaš, ljuba žena, da midva ne bova živela večno,« ji je odgovarjal mož. »Tako bo prej ali slej ostala sama in bo gotovo umrla od lakote.«