Šele ko ji je zaupal o sodbi zaradi kraje, ki je v resnici ni bilo in o orožnikih, ki so odpeljali iz vasi, ga je začel premagovati jok in besede so se mu znova zatikale. Tedaj pa ga je starka zopet pobožala po laseh in dejala: »Verjamem ti, da je tvoja pripoved resnična in da se je vse to zgodilo natanko tako kot praviš. A zdaj mi moraš dopustiti, da ti povem o nadaljnji Terezini usodi tudi tisto, kar le malokdo ve in zanesljivo tudi tebi še ni prišlo na ušesa.«