Nato je začela postajati njegova pripoved vse bolj povezana in na široko ji je pravil o potankostih, ki so mu spremenile življenje. Šele ko ji je zaupal o sodbi zaradi kraje, ki je v resnici ni bilo in o orožnikih, ki so odpeljali iz vasi, ga je začel premagovati jok in besede so se mu znova zatikale. Tedaj pa ga je starka zopet pobožala po laseh in dejala: »Verjamem ti, da je tvoja pripoved resnična in da se je vse to zgodilo natanko tako kot praviš.