»Prijazen človek si in prav rada bi te pogostila s kosilom,« je čez čas spet zastala starka in se mu zazrla v oči. »A tja, kamor sem namenjena, te lahko peljem le, če ti prej zavežem oči. Ti pa mi moraš obljubiti, da boš potem z zavezanimi očmi tudi odšel.«