Naneslo pa je potem čez leto, da je sredi vročega poletja ob samotnem studencu naletel na starko, ki je zajemala vodo. Vrča, s katerima je prišla ponjo, sta bila velika in težka, tako da ju je ubožica komajda postavila pokonci. Ogledoval si jo je od strani in ni mu šlo v glavo, kako ju bo lahko sploh odnesla.