Lajoša so služabniki še pred svitom postavili pred vrata. Napotil se je iz krajev, v katerih je škodoželjni ljudski glas že raznesel o njegovi nesrečni ljubezni in v Monoštru ga, pravijo, po tistem niso videli nikoli več. je zjutraj skrivaj odprla posodico, ki mu jo je bila ponoči snela z vratu.