Ubogi Lajoš se potem ni niti prav spomnil, kako je zapustil vrt in njegovi konji so morali tistega dne sami najdevati poti. Kakor začaran je kočijaž le še zrl predse, pogledoval skozi ljudi in jih odslavljal z voza, ne da bi sploh sprejel ponujeno plačilo. Saj vse njegove misli so bile še zmeraj pri lepotici.