, ki je bila take zadrege seveda vajena, se je le glasno smejala in pri tem pokazala svoje lepe zobe, ki so se kot najčistejši biseri polesketavali v jutranjem soncu in mladeniča povsem zaslepili. Ubogi Lajoš se potem ni niti prav spomnil, kako je zapustil vrt in njegovi konji so morali tistega dne sami najdevati poti. Kakor začaran je kočijaž le še zrl predse, pogledoval skozi ljudi in jih odslavljal z voza, ne da bi sploh sprejel ponujeno plačilo.