Usoda ji je za povrh namenila tako lepoto, da je ljudem ob njej zastajala sapa, snubci pa so se ji do tal priklanjali. A lepa je bila kljub temu še zmeraj sama, saj se ji ni zdel nobeden povsem pravšnji in ni z nikomer želela deliti svojega bogastva. V koči na bregu reke Rabe je živel mladi kočijaž Lajoš, ki je zjutraj prevažal na trg sadje in zelenjavo, zvečer pa odvažal utrujene branjevke in namernike.