Minevali so dnevi in meseci, ko grofova hči ni več počela drugega, kot le sedela na oknu in igrala na brezovo piščalko. To njeno vzneseno početje se je zdelo grajski gospodi vse bolj čudno, pa tudi grof je bil že pošteno v skrbeh. Klicali so grajskega kapelnika, ki ni vedel povedati drugega, kot da te čudne glasbe ne razume in da gospodična zanesljivo ne igra po notah.