Z okna v grajskem stolpu pa ji je odgovarjala druga, katere glas ni bil prav nič manj mil in lep za uho. Mnogi so jima radi prisluhnili, nihče, razen starega pastirja, pa seveda ni niti slutil, da je to v resnici srčna govorica mladih zaljubljencev, ki sta tako znova našla pot drug do drugega. Minevali so dnevi in meseci, ko grofova hči ni več počela drugega, kot le sedela na oknu in igrala na brezovo piščalko.