Če bosta vanju pihala s srcem in če bosta to res nadvse želela, jo bosta zlahka razumela in lahko se bosta pogovarjala, ne da bi o tem sploh kdo vedel.«
Grajski hlapec, ki ga je podkupil s tremi dobro pitanimi prasci, je skrivaj odnesel drobno brezovo piščalko. Ko je prvič pihnila vanjo, se je v ravnici oglasila Tomaževa piščalka in še tisti hip sta oba začudena ugotovila, da res lahko razumeta njuno govorico.