Prosim vas torej, da me pravično kaznujete, nedolžno mater teh lačnih otrok pa izpustite iz okovov.« Sodniku tako ni preostalo drugega, kot da je velel izpustiti Cigana in ženo, potepuha in beračico, ki sta sama priznala krivdo, pa je obsodil na smrt. »Tvoja ljubezen je bila tisto najlepše, kar sem kdaj doživel, zato mi ni bilo nikoli žal, da sem kot človek hodil po zemlji,« je mladi grof dejal, preden je položil glavo pred rablja.