Ponudila ji je list, ki ga je držala v roki, ga je z drhtečo roko vzela in hlastno čitala. ‒Saj ne piše nič žalostnega, vi pa ste vendar tako otožni, ‒ je pogledala mater, ko je pismo prebrala. Tudi njej je bilo pri srcu, da bi najraje jokala, toda premagala se je, da bi ubogo starko potolažila.