Molila je za svojega, za katerim se je često tako zamislila, da je pozabila na venec in se je vzdramila iz zamaknjenosti šele takrat, ko je zaropotal na tleh, si je s čitanjem krajšala čas. Mimo okna je švignila senca. Kmalu nato so zaškripala vežna vrata in potem se je zaslišalo na sobnih vratih plaho trkanje.