Iztegne torej nožice, pomane si oči in še na pol zaspan se napravi iti gledat, ali je že čas zapustiti gorko posteljo, v kateri je že štiri mesece tičal. Gre po veliki cesti, pa ne more dalje; trdne barikade ali zapahe, katere je jeseni sam pomagal napravljati, jezijo mu zdaj pot. Nekaj časa hodi okoli male trdnjave in išče kako majhno špranjo, da bi se skozi njo splazil, pa ni je dobiti.