‒ Nekaj časa sta si odgovarjala v zateglih akordih, potem vse potihne, ali v tem hipu zagrmi ves kor in regljanje se je razlegalo daleč okoli v neizrečno moje veselje in v veliko nejevoljo moje matere. In tudi pozimi, ko je regljajoča moja banda spala pod ledeno skorjo, sem imel na morju nepopisno veselje. Bil je mraz, da je vse pokalo, s sosedovim Andrejčkom sva se pa drsala na vrtu, da so švigale izpod podkovanih peta ‒ kadar ni bilo matere doma.