Posestnik gozda ju je pozimi posekal in z njima so šli najboljši in najslajši dohodki mravljišča rakom žvižgat. Zdaj imajo pa le malo živinice več, kar je je doma v hlevu, in še en češminjev jim je ostal ‒ vse to je senca proti prejšnjemu posestvu. Topli pomladanski dnevi, ki se zdaj vrste, so vzbudili življenje v jajčecih, ki so dozdaj pri miru ležala na mestu, na katerega so jih delavci spravili.