Saj še pesnik poje o raku, da nese lačen v žabji grad spredaj klešče, zadaj vrat!« vtaknemo se mi v moževo že nekoliko dolgočasno razlaganje. »Dajte mir pesniku, od njega se prirodopisa ne bomo učili. Torej, kakor sem rekel, glava in prsni obročki so na raku zliti v enolično celoto.