Nam navadnim ozemljakom, ki pot življenja svojega peš krevsamo, se zde ti ljudje večkrat nekako vihravasti, ki več letajo po zraku, nego hodijo po trdi zemlji. Zato jih svet v takih suhoparnih rečeh ne pozivlje rad za pričo, ker jih ima na sumnji, da vidijo včasih več včasih manj, nego drugi vsakdanji ljudje. Tedaj zopet ne vemo, na čem smo.