»Tovariši moji, kdor kaj velja, brez uma besede iz ust ne da, zatorej se mislim mirno v kraj brez besedovanja umakniti zdaj.« Potem pa še oblasto in zadovoljno pristavlja: »Pri nas je sicer vse drugači, pri nas pod vodo le junači.« In dalje, kakor samosvestno in odločno ‒ dasi vljudno ‒ odklanja komarjevo grajo: »Ne uči ti mene, ljubi moj brat!