Nevidna moč ga žene na rob predalnika, z nemirnim očesom gleda v globoko brezno, ki reži pred njim. »Strašne mu misli rójijo po glavi, življenje misli vzet′ si v slepi veri, al′ nekaj mu predrzno nogo vstávi« in to »nekaj« je bila nekdanja prijateljica Helika, s katero je preživel mnogo veselih in žalostnih dni. Ta spomin ga prevzame tako, da stopi nekoliko od brezna, hudobno misel si zapodi iz glave in pusti vnemar vse daljno potovanje.