Bil sem navzočen, ko se je po čitalnicah pred zgolj kmečkim občinstvom deklamoval Orest, Medea, Pevčeva kletev, prizori iz Stuart, iz Viljema i.t.d., deklamovalo se je pravim ‒ ali ne vprašajte me kakó. Ne samo da deklamovalec sam dostikrat ni razumel pesnika, kar mu človek naposled tudi ne more vselej zameriti, pa denimo, da bi ga tudi bil ra zumel, in ko bi bil deklamovalec prvi umetnik iz dvornega gledališča ‒ ne more ga umeti to občinstvo. Ni vse za vse!