In kar beli svet stoji, prvi boš in zadnji ti, ki boš živ ta kraj zapustil, hiše svoje tam ne pustil«. Na polževo vprašanje, koliko časa bo še živel potem, zabrenči mu posebno navdušena: »Kar je črepinja, ni lonec, kdor je mrtev, tega je konec. Ko bo moj sedež razd′, ti boš pod njim pokopan.«