Hodil je že veliko dni, in počasi pride na Golovec, ravno na vrt nekega, kjer so se sušile dolge vrste loncev in lončkov. Tu je našel Slinar kos sladke medene hruške, katere je bil posebno vesel njegov želodec, kateri še ni obedoval tako gosposko, kar ga je njegov gospodar odnesel z doma. V tem pa prileti rumena osa, sede na lonček blizu Slinarja, nabrusi si jeziček in zabrenči: »Dober dan, prijatelj!«