Ko prideva do kraja, kjer svoje korito, ki je tu posebno stisnjeno, malo razširi in teče mirneje, citira moj prijatelj Vodnikove besede: »Glej! stvarnica vse ti ponudi, le jemat′ od nje ne zamudi«, se začne slačiti, jaz pa ravno tako in za nekoliko trenutkov sva plavala po bistri. Kopel se je sparjenemu telesu kaj dobro prilegla. Najrajši bi bila ostala ves popoldan v zelenih valovih, ko bi se nama ne bilo mudilo na goro.