Sname torej s kljuke svojega pradeda torbico in palico, poslovi se kratko in jo od doma veselo prepevaje: »Očetov dom! ti na slovo! Kdor ni za boljšo rabo, Naj var′je dom in babo, Al′ v šolah beli si glavo!« Pa ne vem, če je bilo to veselje pravo ali ne; skoraj bi mislil, da je s petjem sam sebi delal srce, ker kolikor bolj se je pomikal od doma, s toliko slabšim glasom je popeval in kmalu je utihnil popolnoma.