Morebiti da je tudi to pripomoglo, ker je pred tremi dnevi izginila ljuba soseda, lepa Helika, h kateri je zaha jal v vas; kar ni je bilo več in zastonj si je razbijal glavo, kam bi bila zašla. Imel je tedaj dosti nagibov, zapustiti svojo očetnjavo, ker zdaj ni imel drugega, kot žalost in prepir. Sname torej s kljuke svojega pradeda torbico in palico, poslovi se kratko in jo od doma veselo prepevaje: »Očetov dom! ti na slovo!