Trebušnjak je sicer za silo še lomil neki jezik, kateri je imel v sebi kako slovensko besedo, ali tudi njega ni bila volja poslušati in pogajati se z njim. Ker se je že mračilo, začel je zapirati okna in, hočeš nočeš, moral je iz prodajalnice, ne da bi bil kaj opravil. Srdit in potrt je šel iskat nočišča v gostilno, o kateri je v Sv. slišal, da je v njej gospodinja Slovenka, iz Sedla doma.