Listje, katero je poleti tako gosto obraslo hladnico in delalo prijetno senco, ležalo je zdaj na tleh, mrzloten veter je pihal in prve snežinke so jele padati izpod sivega neba. Danes je prišlo ritmajstru povelje, da mora v treh dneh iti odtod v Ljubljano, ondi bo naposled zvedel, kam ga vede pot. Ritmajster je bil kakor vojak navajen takega nemirnega življenja in dozdaj ni mogel ravno reči, da bi bil kakšen kraj zapustil s težkim srcem ‒ ali danes se mu je tresla roka, ko je odprl list in hitro prečital suhoparne vrstice.