Z veselim obrazom in s solznimi očmi poda vahtmajstru roko. je napravila malo večerjo, poslali so po župana, po in na vahtmajstrovo željo tudi po Miška, katerega so pa le siloma spravili s seboj. Bili so dobre volje, le Mišku je bilo nekako tesno, ves večer je bil tih in pogostoma je plašno pogledoval skozi okno proti cerkvi.