»Mi mislimo,« tako je končala dekla, ki je pripovedovala to novico vahtmajstru, »mi vsi mislimo, da jo je ponoči luna izpeljala in da se je zunaj prehladila.« Vahtmajstru se je ta bolezen zdela kaj čudna. To se je zgodilo predsinoči, ob desetih zvečer je bila pa še zdrava in vesela in luna je gotovo pri tej stvari nedolžna.