Proti večeru je vstal in šel malo na vrt, ali je bil tako truden, da je moral leči pod veliko hruško. Miško je bil res bolan; lice njegovo sicer ni pobledelo, to je bilo prav nemogoče, ker je bilo črno kakor, ali svetilo se ni več tako kakor poprej in mišice njegove, sicer gibčne kakor in trdne kakor jeklo, bile so kar podrezane. Mohorjevi so se kar spogledovali in migali z ramami, nihče si ni mogel misliti, kaj je Miška tako na nič pripravilo in od njega tudi ni bilo mogoče zvedeti ni besedice.