Ali je bila v Bučniku, ali pa je prišla k nam na Polico in ostajala je včasih po ves mesec. Tudi Bentivoglio je zdaj bolj pogostoma zahajal k nam, ali deset let pozneje smo ravno toliko vedeli o njegovem prejšnjem življenju, kakor prvi dan ‒ to je: prav ničesar. Sploh je bil kratkih besedi, posebno o sebi ni govoril in za nas je bilo težko ga izpraševati.