Od žalosti bi umrla, ko bi morala zdaj pri stari teti v sedeti in prejo navijati.« »Ne nori kakor neumno dete,« svari jo mirno Julija, »saj še ne vemo, kakšni ljudje bodo prišli.« »Kdor bo najmlajši in najlepši in kogar se bo suknja najtesneje oprijemala, ta bo moj, in nihče drugi, ko bi se tudi s šestimi konji pripeljal!«