»Ti, vem, da nimaš srca zato. ‒ Ali če hočeš ravno vedeti,« ‒ pristavi čez nekoliko časa in hlapcu ostro pogleda v oči, »če hočeš ravno vedeti, pa poslušaj: Kdor gre nocoj ob polnoči na pokopališče in vzame prsti iz novega še praznega groba v tistem trenutku, ko ob dvanajstih kladivo zadnjikrat udari, in to prst potem nosi na srcu, temu se izpolni vsaka želja.« »Vsaka želja?« povpraša Miško, kateremu so se čudno svetile oči.