Boltovec je bil pomagač, imel je že blizu šestdeset let, pa je bil še trden kakor hrust in, akoravno ni bil nikoli oženjen in ni imel otrok, rekali so mu vendar vsi Boltovčev oče. Mož je imel neznano miren in častljiv obraz, nikdar ga nihče ni videl, da bi se bil smejal. O njem se je sploh govorilo, da ne pozna strahu in da je ni ure, o kateri ne bi imel opraviti na pokopališču.