Vahtmajster je to dobro uvidel in je tudi vedel, ko bi zvedela, da on ljubi, da bi od tistega dne ne smel več čez prag. Le redkokdaj je imel priliko z govoriti, le z očmi sta govorila, največ, kadar ji je včasih na skrivnem stisnil roko ‒ in ona ga je razumela. Neki večer ‒ bilo je ravno vseh svetnikov dan ‒ sedel je kakor ponavadi vahtmajster z Miškom pri.