Bil je sicer prijazen, ali to ni bilo dosti, pričakovala je vsak dan, da bo zastavil pametno besedo ‒ vendar v treh mesecih nista prišla dalje nego prvi dan. Vahtmajster je to dobro uvidel in je tudi vedel, ko bi zvedela, da on ljubi, da bi od tistega dne ne smel več čez prag. Le redkokdaj je imel priliko z govoriti, le z očmi sta govorila, največ, kadar ji je včasih na skrivnem stisnil roko ‒ in ona ga je razumela.