Osmo poglavje Vahtmajster je v tem vedno zahajal k; skoro vsak popoldan je bil ondi in pogostoma je tudi Miška jemal s seboj. je bila prepričana, da hodi samo zaradi nje; le to se ji je zdelo čudno, zakaj noče z besedo na dan. Bil je sicer prijazen, ali to ni bilo dosti, pričakovala je vsak dan, da bo zastavil pametno besedo ‒ vendar v treh mesecih nista prišla dalje nego prvi dan.