Le redko so sejane in po teh dobravah dirja čikoš na neosedlanem konju za svojo na pol zdivjano konjsko čredo. Pozimi pa tulijo lačni volkovi, da se človeku duša v prsih stresa. Kakor je na to stran pogled enoličen in tožen, tako prijazen je na drugo, kjer se dviguje hrib za hribom; zadaj stoje stari velikanski gozdovi, po katerih še nikdar ni pela sekira.