Torej sem se drznil presaditi ga na najlepše mesto v vrtu, kjer ga obseva sonce od jutra do večera, in prosim, gospodična, poglejte le, kako veselo rase; kako bohotno cvete, da ga je milina gledati.« Gospa predstavi hčeri ritmajstru Mokošinyiju. je vsa zmočena in od sramote ne ve, kam bi pogledala. Ritmajster je slišal njene besede, ki jih je izgovorila v prvi nejevolji in zdaj jo je tako osramotil, ona sama bi ne bila tako skrbela za svoje drevesce.