se kar ni mogla odtrgati od očetovega vratu in je spet na novo oživel, ko je imel spet pri sebi in ji spet gledal v njene lepe modre oči.
Kako veselo je tolklo gospodičnama srce, ko so se popoldne pripeljali na Polico! se je ozirala na vse strani, kje se bo pokazala kaka uniforma, in Julija je pričakovala, da jo pozdravi kakšen ogrski grof in da ji pomaga iz kočije. Ali razen lajtnantovega služabnika, ki je na klopi pred pragom dremal in se zanji še zmenil ni, ni je bilo videti vojaške čepice.