Nekega večera je že precej pozno še sama sedela in pisala pismo hčerama v, kar priropoče voz na dvorišče, kmalu razloči možev glas in težek kamen se ji odvali od srca. ‒ to je bilo ime graščakovo ‒ imel je blizu petdeset let, ali bil vendar, kakor se reče, še v najlepših letih. Sicer ni bil posebno izobražen, toda imel je mnogo zdravega razuma.