Kar zasliši županov glas: »Matizelj, pojdi no malo k nam, da nam kaj poveš!« »Kaj vam hočem jaz povedati, ker sami več veste, kakor jaz,« odreže se Matizelj, pa ves začuden, odkod danes tolika prijaznost županova, vendar stopi v hišo. Tu ne ve, bi li verjel svojim očem ali ne, župan je postavil predenj vina in kruha.