Če Miško med, najbolje na svetega dan, ujame modrasa, razpara ga, iztrga mu živo srce in še gorkega poje, ne vidi ga nobeno posvetno oko, ako si le želi, tako poučuje berač strmečega Miška. Ako je le mogel, ukradel se je Miško popoldne iz vasi, in ko je sonce pripekalo najhuje, lazil je po žarečem pečevju, kjer žvižgajo modrasi, kakor so pravili kmetje v vasi. Predno je prišel mali Šmarijin ali mala, nosil je Miško v sebi že pet modrasjih src in eno je pojedel celo na sv. dan ‒ ali berač je bil slepar, modrasja srca niso dala Mišku svojstva, ki si ga je tolikanj želel.