Županu posebno je bil mladi vahtmajster prav po godu, ne le samo zaradi čedne postave in zaradi lepega vedenja, temveč posebno zato, ker je znal slovenski, dasitudi ne prav dobro, ali vsaj toliko, da so se razumeli. To je županu neznano ugajalo; če bi prišla kaka pritožba ali kaj drugega, imel je vsaj človeka pri rokah, kateremu je mogel bolj zaupati kakor Matizlju. Tudi sam Matizelj je kmalu uvidel, da ga je pri županu vahtmajster izpodrinil in potem ga res dolgo ni bilo na izpregled.