»Glej ga, kako ima otroke rad!« so rekli mati in, ko so takoj potem jedi devali v sklede, spominjali so se Miška. Razen mesa, ki jima gre, ležala je na zelju za vsakega lepa mesena klobasa in Miško se ji je že od daleč namuzal. »Prijatelj,« se obrne proti, »to je moja stara praksa, ki me še nikoli ni varala.«